Tega sem si želela že 10 let. Vem, da me želja ne bo minila in zato sem se odločila, da je končno čas za ta korak...
Naj povem, da je moj prag bolečine zelo visok in po Matijevem mnenju imam super jezik za »tongue split«. Moja izkušnja je bila dokaj enostavna. Seveda je za to odgovoren tudi Matija, ki je celoten postopek profesionalno in mojstrsko izpeljal.
Zbudila sem se polna energije, navdušenja in strahu. Pojedla ogromen zajtrk, spila kavo, skadila zadnji cigaret (odlična priložnost za prenehanje s kajenjem) ter se s prijateljico in fantom odpravila v Celje.
Matija's piercing / Chebela Piercing Tattoo Caffe. Že od 18. leta hodim sem po piercinge. Vedno te prijazno sprejmejo, odgovorijo na vsa morebitna vprašanja, dajo ti občutek domačnosti in profesionalnosti. Super ekipa. Matija je mojster na svojem področju, zato sem izbrala njega za ta poseg. Vanj imam popolno zaupanje.
Na posvetu glede posega sem bila oktobra. Že takrat mi je Matija razložil postopek in mi odgovoril na vsa vprašanja in skrbi, ki sem jih imela. Priporočal je, da si širim piercing, ki sem ga imela v jeziku.
Ko sem se usedla za eno od miz in si ogledovala veliko izbiro piercov v steklenih vitrinah, sem se malo pomirila. Prisedel je Matija in mi še enkrat razložil postopek. Ker sem imela čisto prazno glavo mu je vprašanja glede nege, prehranjevanja in drugih skrbi (še enkrat) postavila moja prijateljica. Na vse je z veseljem odgovoril. Ponudil mi je kavo preden začneva, a sem bila preveč živčna, da bi karkoli obdržala v sebi.
Odpravila sva se v sosednjo sobo. Povabil me je na stol, pripravil pripomočke in pričel z delom. Odstranil mi je piercing, ki sem ga imela v jeziku. Razširjen je bil na 3mm. Skozi cel postopek se je pogovarjal z mano, zanimalo ga je kako se počutim, bil je zelo skrben in profesionalen.
Povedal mi je, da bi lahko zarezal globje od obstoječe luknje piercinga in me vprašal, če se s tem strinjam. Seveda sem se.
Rezal je previdno in počasi. Moj strah in živčnost sta čisto popustila. Mislim, da je k temu pripomogla tudi plišasta čebelica, ki mi je delala družbo skozi cel poseg.
Bolečine nisem čutila, čutila pa sem kako se je ostro rezilo prebijalo skozi moj jezik. Zanimiv občutek. Vsakič, ko se sta se polovici jezika razdvojili sem čutila občutek svobode in olajšanja. Med posegom me je malo zeblo v jezik.
Matija je bil zelo potrpežljiv z mojo potrebo po občasnih pavzah, da sem zaprla usta in pogoltnila slino. Nadležno je, ko te začne boleti čeljust in se ti slina nabira v ustih. Zelo neprijetna poza za 2 uri mirnega sedenja na stolu.
Ko je bil Matija zadovoljen z dolžino reza, se je lotil šivov. Iz moje perspektive je izgledalo zelo elegantno. Točno je vedel kaj dela, bil je skoncentriran in zbran. Čutila sem kako nit drsi skozi tkivo. Malo je žgečkalo. Bil je zanimiv občutek.
Po končanem šivanju me je očistil in mi dal ogledalo. Rezultat je bil čudovit. Malo preveč sem se navdušila in poskusila gibat jezik kolikor sem lahko. Takoj sem ga lahko dala narazen, bil je čudovit občutek.
Sledilo je slikanje končnega rezultata. In ker sem preveč eksperimentirala z miganjem sem strgala šiv. Matija je to takoj ugotovil in me hitro posedel nazaj na stol. Za vsak slučaj je naredil dvojne vozle po celi dolžini jezika. Povedal mi je, da vsi šivi najbrž ne bojo zdržali cel teden zaradi gibanja, sline in pritiska, ki je na njih.
Lahko sem govorila in premikala jezik, a sem po njegovem priporočilu počivala in govorila samo, če je bilo res nujno.
Na poti proti domu je se je začela bolečina širiti. Doma sem vzela protibolečinsko tableto in se polila, ko sem popila vodo iz kozarca.
Bolečina je bila prisotna cel dan. Za kosilo in večerjo sem si skuhala kremno juho iz vrečke. Jezik ni bil pretirano otečen. Usta sem lahko zaprla, slino sem požirala, ampak sem vsakič čutila napetost v jeziku.
Po vsakem obroku sem si zobe in jezik temeljito umila z otroško zobno pasto. Bala sem se, da bi me navadna zobna pasta preveč pekla. Po temeljitem čiščenju pa sem si usta sprala se s kamilicami. Med tem procesom nisem imela nobene kontrole nad jezikom. Mislila sem da je jezik spodaj, kar naenkrat pa sem na najem čutila zadnjo stran zgornjih zob. Zaradi tega me je bilo malo strah kako bom lahko začela jest normalno hrano in kako bom izgovarjala določene črke.
Po večerni juhi sem pojedla tableto in sla spat. Spala sem celo noč brez težav. Ni me bolelo, nisem se slinila.
Prvo noč sem zelo dobro spala. Oteklina je bila enaka kot dan prej. Čutila sem blago bolečino v grlu in malo je oteklo. Vidne so bile modrice na jeziku.
Zjutraj sem pojedla juho in vzela tableto. Sicer bolečina ni bila neznosna, bolj neprijetna. Ampak zakaj bi si cel proces otežila, če lahko vzamem tableto in je vse lažje.
Če nisem razmišljala, da moram pogoltnit slino, mi je le-ta začela teč iz ust.
Do zdaj je izkušnja veliko lažja kot sem jo pričakovala. Ko sem raziskovala in poslušala zgodbe drugih, ki so šli skozi ta proces, sem se pripravila na pravo trpljenje. Zaenkrat ni tako hudo. Juho sem si z žlico potisnila globje v usta in jo zlivam na ne prerezan, zadnji del jezika. Tableto lahko pojem, iz kozarca normalno pijem. Pijem samo vodo. Kot dopolnilo za izboljševanje imunskega sistema pri kosilu spijem prašek in si po njem takoj umijem zobe in jezik. Poskusila sem jest banano. Pojedla sem 2 koščka, ki sem si ju zatlačila med zobe na levo stran ust. Težko je bilo prežvečiti in pogoltniti, zato se nisem silila, da bi pojedla več. Nobene kontrole nad jezikom nisem imela, to me je malo zaskrbelo. Ampak, vaja dela mojstra.
Tableto sem vzela še po kosilu in po večerji.
Govorila sem malo manj razumljivo, ampak sem imela občutek, da bo veliko lažje ko se bo oteklina na sredini jezika polegla.
Spala sem super. Zbudila sem se z malo bolj otečenim jezikom in bolj intenzivnimi bolečinami. Še vedno bolečina ni bila nevzdržna, ampak zelo neprijetna. Najbrž sem dan prej preveč obremenila jezik, ko sem poskusila jest banano in sem preveč govorila.
Ta dan sem bila slabe volje. Tečna. V neprijetni bolečini.
Zjutraj sem pojedla juho in tableto. Ker me juhe niso najbolj nasitile sem čez dan pojedla še dva rogljička, banano in celo malo riževega narastka. Jezik se mi je hitro utrudil in zelo hecen občutek je bilo jest, ker nad jezikom nisem imela nobene kontrole. Vsaka polovica je šla za sebe. Najlažje je bilo, da sem si koščke hrane potisnila med leve kotnike.
Ta dan se mi je zdelo, da že slišim katere glasove/črke bo težko izgovarjat, bolj pa me je skrbelo, da bo težko jest trdo hrano, ker me jezik sploh ni ubogal.
Spala sem super. Zjutraj je malo bolelo, čez dan pa je bilo bolje. Bolelo je samo takrat, ko sem veliko govorila oz. ko sem jedla.
Tableto sem pojedla samo zjutraj in zvečer za preventivo, da sem bila sigurna, da bom lahko spala. Modrice na jeziku so izginile.
Kupila sem si sojino mleko (Matija mi je priporočal, da se izogibam mleku in mlečnim izdelkom, ker baje upočasnjujejo celjenje), da sem lahko pila kapučino.
Ta dan nisem vzela nobene tablete. Jezik skoraj ni več bolel.
Čez dan sem poleg juhe pojedla nekaj razkuhanih špagetov, malo mehkega pomfrita, jajca in kruh.
Jezik sem lahko premikala narazen že od 2. dneva, ampak sem šele ta dan malo bolj eksperimentirala. Ugotovila sem, da si lahko poližem spodnjo ustnico na obe strani hkrati. Jezika nisem mogla dvignit do zgornjih zob, ker sta mi čisto zadnja šiva držala jezik dol.
Počutje in občutja enaka kot dan prej.
Jezik sem čutila še samo pri zadnjih šivih. Tam kjer se konča zareza sem se imela otečenega, drugače pa je bilo vse že super.
Jedla sem že veliko lažje. Jedla sem kruh, pojedla sem en čevapčič.
Imela sem občutek, da ko bojo šivi odstranjeno bo vse skoraj tako kot pred posegom.
Poskusila sem si umit zobe z navadno zobno pasto. Nič ni peklo. Sem pa opazila probleme z dlesnimi. Upala sem, da je to zaradi velike obremenitve imunskega sistema.
Skoraj nič bolečine. Najbolj so me še motili šivi, še posebej zadnja dva. Komaj čakam, da jih dam ven.
Klicala sem v studio in se dogovorila, da grem naslednji dan tja, da mi odstranijo šive. Končno.
Ta dan sem poleg že preizkušenih živil, pojedla še dva trda piškota.
Zjutraj sem se zbudila čisto brez bolečin. Pojedla sem Lino Lado na kruhu in spila kapučino.
Ko mi je Matija odstranjeval šive je malo peklo, vendar ni bila prehuda bolečina. Med odstranjevanjem določenih šivov pa so se mi avtomatsko zarosile oči.
Takoj ko so bili šivi odstranjeni je bil občutek čisto drugačen. Jezik sem lahko dvignila do zgornje ustnice. Počutila sem se bolj svobodno.
Pol ure po terminu sem že jedla hamburger in pomfrit. Nič bolečin. Jezik me je ubogal in jedla sem kot pred posegom.
Govor še ni bil to kar je bil, vendar sem do večera tudi to že malo izboljšala. Predvsem šumniki so se zelo hitro izboljšali. Črke »r« pa še ni šlo izgovorit.
Ta dan sem začela jezik razmigavat, ga čim več dajati narazen. Ko sem šla spat sem ga potisnila na vsako stran med zobe, tako da je bil narazen.
Govor se je zelo izboljšal. Tudi črko »r« lahko rečem. Zapletem se samo, če kaj zelo hitro povem, drugače pa ni velike razlike kot pa pred posegom.
Jem normalno. Vse.
Dlesni so se umirile in vse je super.
Govorim kot prej, jem kot prej. Včasih kak košček hrane izgubim med jezikom. To me zmede, saj pozabim, da imam jezik prepolovljen. Ko ugotovim kaj se je zgodilo se vedno sama pri sebi nasmejem.
Včasih me zebe v konico jezika in imam občutek mravljincev oziroma otopelosti. Vendar ni preveč moteče.
Nihče ne opazi, da imam prerezan jezik, razen če ga pokažem. To mi je zelo všeč.
Ljudje imajo o tej modifikaciji zelo različna mnenja. Nekateri tega sploh ne želijo videt, se jim gabi. Drugi so noro navdušeni. Meni je všeč in ni mi žal, da sem se odločila za ta poseg.
Izbrala sem pravi studio, pravega mojstra, ki je delo res odlično opravil.
Celotna izkušnja je bila veliko lažja, kot sem jo pričakovala.
Stara sem 26 let in sem mama dveh otrok starih 1 in 3 leta. Po izobrazbi sem vzgojiteljica predšolskih otrok. Delam v gostinstvu.
Mislim, da so ti podatki pomembni pri odločanju za tak poseg, ni pomembno kdo si, kaj si, kakšno je tvoje življenje, ali imaš otroke, kje delaš,... Pomembno je, da si to kar si in da se v svoji koži počutiš odlično. Mogoče si s takšno vrsto posegov res zapreš določena vrata, ampak moje mnenje je, če ne morem bit to kar sem potem tega (službe, ljudi okrog sebe,...) ne želim. Samo enkrat se živi.
Moj starejši sin me je vsak dan od posega spraševal, če še imam "zlomljen" jezik in po tem ga je želel videt. Mlajšemu se zdi zabavno. Šef v službi je znorel. Sodelavci so rekli, da sem nora. Domači so sprva zavijali z očmi, nekaterim pa je zdaj postalo zanimivo.
Hočem povedat, da ima vsak svoje mnenje, na katerega ne moremo vplivati, zato moramo poslušat sebe.
Informacije
Naložbo izdelava spletne strani, spletne trgovine in rezervacijskega sistema sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje je bilo pridobljeno preko vavčerja za digitalni marketing.
